v soboto 2. MARCA 2024 OB 18:00 URI
V INFORMACIJSKEM CENTRU KRAJINSKEGA PARKA BEKA, Klanec pri Kozini 2
Predsednica UIS (Mednarodne speleološke zveze) izr. prof. dr. Nadja Hajna Zupan, znanstvena svetnica na Inštitutu za raziskovanje ZRC SAZU in predavateljica na Univerza v Novi Gorici, bo predstavila izsledke sedimentoloških in hidroloških raziskav ter nakazala načrte znanstvenega dela. Prireditev brezplačna!
Jama Dimnice je najbolj znana jama Podgrajskega podolja, ki leži med zakraselo Čičarijo in flišnimi Brkini. Za območje je v geološkem smislu značilen stik med krednimi in paleocenskimi apnenci ter eocenskim flišem. Za Brkine ja značilna površinska rečna mreža, katere potoki na stiku s karbonatnimi kamninami vanje ponikajo. Na stiku so tako nastale večje ali manjše slepe doline ter ponorne jame. Vode ponikalnic se pozemno stekajo proti izviru Rižane in izvirom v Istri in Kvarnerskim zalivom. Na kraškem površju podolja ni površinskih vodnih tokov, jih pa lahko sledimo globoko pod površjem. Kras je tako pokrajina z značilnim reliefom, jamami in podzemno vodno drenažo, ki nastanejo s procesi raztapljanja. Jama Dimnice je zanimiva predvsem zato, ker skozi udornico dosežemo aktivni vodni tok in si ljudje lahko predstavljajo, kaj se z vodo dogaja v podzemlju. V jami teče namreč potok, ki ponika v kras v slepi dolini pod Velikimi Ločami.
Jama Dimnice ima dva vhoda, en je skozi manjšo udornico, drugi pa skozi brezno.
V jami Dimnice sta dve vodoravni etaži. Zgornja je suha, poteka na nadmorski višini 530 m in je dostopna prek manjše udornice in korozijskega brezna. Ostanki zgornjih starih rovov so tudi za pritočnimi sifoni, ki so dostopni iz spodnjega vodnega rova. Aktivni del jame je sestavljen iz dveh sifonsko oddvojenih vodnih rovov na nadmorski višini okoli 450 m.
V suhih in vodnih delih jame najdemo alogene prode, peske in ilovice, ki jih ponikalnica sedaj (in tudi v geološki preteklosti) prinaša v jamo in jih tam odlaga. Naplavine tako vsebujejo minerale, ki izvirajo iz brkinskega fliša. V njih prevladuje kremen, po količini sledijo še klorit, muskovit, plagioklaz ter mikroklin v sledovih pa so prisotni tudi cirkon, turmalin, kromit, rutil ter anataz. Zanimivo je, da se je mineral kromit zaznalo zaenkrat samo v vzorcih sedimentov v Dimnicah, pri ponoru pod Velikimi Ločami in v naplavinah brezstrope jame v kamnolomu Črnotiče.
V osrednjem, suhem, delu jame se na več koncih pojavljajo plasti naplavin, ki se izmenjujejo s plastmi sige, kar odraža spreminjanje hidroloških razmer v jami in s tem posredno tudi na podnebne spremembe. Zato se nam te izmenjave plasti naplavin in sige zdijo posebno zanimive za nadaljnje raziskave. Stare naplavine in vmesne plasti sige bomo datirali s paleomagnetno metodo in samo sige z U/Th metodo ter jim tako poskusili določiti starost njihovega odlaganja. Obenem v sigah nameravamo preučiti podnebne spremembe s pomočjo stabilnih izotopov ogljika in kisika (δ13C, δ18O). Poskusne vzorce za paleomagnetne datacije smo odvzeli na koncu Končnega rova o oktobru 2022 in so sedaj še v postopku. Hkrati bomo spremljali variabilnost recentne hidroklime in interakcijo med jamskim okoljem in površjem, da bi zagotovili zanesljivo paleoklimatsko in speleogenetsko interpretacijo. Monitoring prenikajoče vode smo na vzorčnem mestu vzpostavili tudi v letu 2022. Od leta 2017 do 2022 smo opravljali tudi občasne meritve pretokov v vodnem delu ter meritve fizikalno-kemijskih parametrov vode: vodostaj, specifično električno prevodnost (SEP) in temperaturo (T). Rezultati kažejo, da: 1) na merilnem mestu voda naraste za maksimalno 1,2 m; in 2) hiter odziv na padavinske dogodke - vodostaj hitro naraste in tudi hitro pade, kar se odraža tudi na temperaturi (T) in specifični električni prevodnosti (SEP).