Urad Vlade republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov je občino obvestil o Pravicah oseb z začasno zaščito in prosilcev za začasno zaščito iz Ukrajine.
Spoštovani
Vlada Republike Slovenije je na podlagi prvega odstavka 10. člena Zakona o začasni zaščiti razseljenih oseb (Ur.l. RS, 16/17 – UPB, v nadaljevanju ZZZRO), dne 9. marca 2022 sprejela Sklep o uvedbi začasne zaščite za razseljene osebe iz Ukrajine (Ur.l. RS, št. 32/2022). ZZZRO določa pravice prosilcem za začasno zaščito in osebam z začasno zaščito. Oseba lahko poda vlogo za začasno zaščito na najbližji policijski postaji ali upravni enoti.
Prosilec za začasno zaščito se lahko nastani v nastanitvenem centru, kjer mu je zagotovljena prehrana in osnovna oskrba. Trenutno je nastanitveni center v Logatcu, na naslovu Blekova vas 60. Veliko pribežnikov iz Ukrajine si je namestitev poiskalo na zasebnih nastanitvah.
Upravna enota izda prosilcu, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev začasne zaščite odločbo oz. izkaznico, s katero so mu priznane pravice iz 23. člena ZZZRO:
- Pravico do začasnega prebivanja v RS
Osebe z začasno zaščito imajo pravico do začasnega prebivanja v Republiki Sloveniji za čas trajanja začasne zaščite.
- Pravico do nastanitve in prehrane
Osebam z začasno zaščito se zagotovi nastanitev in prehrana v nastanitvenih centrih.
Osebam z začasno zaščito se v skladu z možnostmi lahko zagotovi prehrana, ki ne krši njihovega verskega prepričanja.
- Pravico do denarne pomoči za zasebno nastanitev
Osebam z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenih centrih, ki se deloma ali v celoti zaprejo, ali se sicer odločijo za zasebno nastanitev, se dodeli denarna pomoč za zasebno nastanitev. Višina, doba in način izplačevanja denarne pomoči je določena v uredbi. Denarno pomoč za zasebno nastanitev izplačuje urad.
- Pravico do zdravstvenega varstva
Osebe z začasno zaščito imajo pravico do:
– Nujne medicinske pomoči in nujnega reševalnega prevoza ter pravico do nujne zobozdravstvene pomoči;
– Nujnega zdravljenja po odločitvi lečečega zdravnika, ki obsega: ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev oziroma preprečitev izkrvavitve; preprečitev nenadnega poslabšanja zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij; zdravljenje šoka; storitve pri kroničnih boleznih in stanjih, katerih opustitev bi neposredno in v krajšem času povzročila invalidnost, druge trajne okvare zdravja in smrt; zdravljenje vročinskih stanj in preprečevanje širjenja infekcije, ki bi utegnila voditi do septičnega stanja; zdravljenje oziroma preprečevanje zastrupitev; zdravljenje zlomov kosti oziroma zvinov ter drugih poškodb, pri katerih je nujno posredovanje zdravnika; zdravila s pozitivne liste, ki so predpisana na recept za zdravljenje navedenih stanj; nujni prevozi z reševalnimi in drugimi vozili v naštetih primerih;
– Neodložljivih storitev specialistično ambulantnih in bolnišničnih dejavnosti;
– Zdravstvenega varstva žensk, ki obsega: kontracepcijska sredstva; prekinitev nosečnosti; zdravstveno oskrbo v nosečnosti in ob porodu;
– Obveznih zdravstvenih pregledov pred vključitvijo v izobraževanje in v času izobraževanja v osnovni oziroma srednji šoli, enako kot to velja za državljane Republike Slovenije. Ne glede na prejšnje navedbe lahko zdravstvena komisija, ki jo imenuje predstojnik urada, v utemeljenih primerih odobri večji obseg zdravstvenega varstva. Stroške zdravstvenih storitve krije Urad.
- Pravica do dela
Osebe z začasno zaščito so glede pravice do dela izenačene z begunci v skladu s predpisi, ki urejajo zaposlovanje in delo tujcev. Osebe z začasno zaščito se lahko vključujejo v programe usposabljanja oziroma opravljajo pripravništvo v skladu s predpisi. Stroške, ki nastanejo v zvezi z uveljavljanjem pravic oseb z začasno zaščito, krije vsakokratni delodajalec. Osebe z začasno zaščito lahko uveljavljajo navedene pravice le v času trajanja začasne zaščite.
- Pravica do izobraževanja
Osebe z začasno zaščito, ki so stare manj kot 18 let, imajo pod enakimi pogoji kot državljani Republike Slovenije pravico do:
– vključitve in zaključka osnovnošolskega izobraževanja in
– vključitve in zaključka nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega in splošnega izobraževanja za pridobitev javno veljavne izobrazbe v javnih in zasebnih šolah, ki se financirajo iz javnih sredstev, če so ob vključitvi v izobraževanje stare manj kot 18 let in izpolnjujejo vpisne pogoje.
Osebe z začasno zaščito, ki so starejše od 18 let, se lahko vključijo v izobraževanje iz prejšnjega odstavka pod enakimi pogoji, ki veljajo za udeležence izobraževanja odraslih, v izobraževanje na višjih in visokih strokovnih šolah ter na univerzitetni stopnji pa v skladu s predpisi, ki urejajo tovrstno izobraževanje.
Vključevanje oseb z začasno zaščito v izobraževanje zagotovi urad v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za šolstvo, in šolami.
- Pravica do denarne pomoči
Osebe z začasno zaščito, ki ne bivajo v nastanitvenih centrih in so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, so upravičene do denarne pomoči.
Kot dohodki in drugi prejemki iz prejšnjega odstavka se štejejo tisti, ki se po predpisih s področja socialnega varstva upoštevajo pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči.
Višina denarne pomoči se osebi z začasno zaščito določi v razmerju do osnovnega zneska minimalnega dohodka po naslednjih merilih:
– za prvo odraslo osebo oziroma vlagatelja: 100%
– za vsako naslednjo odraslo osebo v družini: 70%
– za otroka do 18. leta starosti: 30%
– za mladoletno osebo brez spremstva: 100%.
Mladoletnim osebam, ki so v Republiki Sloveniji s samo enim od staršev, se denarna pomoč poveča za 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka.
- Pravica do žepnine
Osebam z začasno zaščito, ki so nastanjene v nastanitvenem centru in so brez dohodkov in drugih prejemkov ter zavezancev, ki so jih v skladu s predpisi Republike Slovenije dolžni in zmožni preživljati, urad dodeli žepnino. Višina mesečne žepnine znaša 30% osnovnega zneska minimalnega dohodka in jo mesečno izplačuje urad v nastanitvenem centru.
- Pravica do združevanja družine
Pravico do začasne zaščite po ZZZRO imajo tudi ožji družinski člani osebe, ki je pridobila začasno zaščito. Za ožje družinske člane se po ZZZRO štejejo: zakonec oziroma oseba, ki je z osebo, ki je pridobila začasno zaščito, najmanj eno leto pred prihodom v Republiko Slovenijo živela v življenjski skupnosti, ki je po zakonu, ki ureja zakonsko zvezo in družinska razmerja, v pravnih posledicah izenačena z zakonsko zvezo; otroci osebe, ki je pridobila začasno zaščito, dokler jih je ta dolžna preživljati; pastorki, kadar ti preživljajo očima ali mačeho, ter očim ali mačeha, kadar preživlja pastorke; vnuki in nečaki osebe, ki je pridobila začasno zaščito, če ta oseba preživlja vnuke ali nečake, ki so brez staršev; drugi bližnji sorodniki osebe, ki je pridobila začasno zaščito, če so živeli skupaj kot del družine pred prihodom v Republiko Slovenijo in jih je ta preživljala.
- Pravica do brezplačne pravne pomoči
Osebe z začasno zaščito imajo pravico do brezplačne pravne pomoči v skladu z zakonom, ki ureja brezplačno pravno pomoč.
- Pravica do obveščenosti o pravicah in dolžnostih ter do pomoči pri uveljavljanju pravic iz ZZZRO.
Osebe z začasno zaščito morajo biti seznanjene s pravicami in obveznostmi iz ZZZRO v jeziku, ki ga razumejo. Urad jim v ta namen zagotovi in posreduje ustrezne informacije, predvsem s področja nastanitve, uveljavljanja denarnih pomoči, zdravstvenega varstva, izobraževanja in zaposlovanja, v jeziku, ki ga razumejo. Urad zagotavlja pomoč pri uveljavljanju pravic, ki jih imajo osebe z začasno zaščito po zakonu.
Dne 24.3.2022 je Vlada Republike Slovenije sprejela Uredbo o načinu zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito (Ur.l. RS 42/22 – v nadaljevanju uredba), ki natančneje določa način zagotavljanja pravic osebam z začasno zaščito in prosilcem za začasno zaščito.
V uredbi je natančneje določen tudi postopek za dodelitev denarne pomoči za zasebno namestitev. Veliko prebežnikov iz Ukrajine si je namreč namestitev poiskalo pri znancih ali sorodnikih. Osebe z začasno zaščito, ki bivajo na zasebnih naslovih, so upravičene tudi do denarnega nadomestila za stroške nastanitve, če so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati.
Zahtevek za dodelitev denarne pomoči za zasebno nastanitev vložijo po pošti ali osebno na Urad za oskrbo in integracijo migrantov na predpisanem obrazcu.
Skladno z ZZZRO so osebe z začasno zaščito upravičene tudi do denarne pomoči.
Denarno pomoč lahko prejmejo osebe, ki niso nastanjene v nastanitvenem centru in niso zaprosile za mednarodno zaščito ter so brez lastnih sredstev za preživljanje oziroma v Republiki Sloveniji nimajo zavezancev, ki so jih dolžni preživljati. Zahtevek za dodelitev denarne pomoči, oddajo na Uradu za oskrbo in integracijo migrantov ali pa po pošti.
V kolikor osebe nimajo lastnih dohodkov lahko zaprosijo za denarno pomoč in denarno pomoč za zasebno nastanitev občino.
Dodatne informacije za pridobitev pravic in vloge so na voljo na spletni strani Pomoč Slovenije državljanom Ukrajine | GOV.SI.
Robert KASTELIC
Poveljnik Civilne zaščite
Občine Hrpelje-Kozina
